I Made This

I Made This

Foto: Jaka Babnik, arhiv Galerije Božidar Jakac

Samostojna razstava, nekdanja samostanska cerkev, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

  1. 9. 2021-27. 3. 2022

Razstava z naslovom I Made This predstavlja prostorska dela Tomaža Furlana, kiparja in večmedijskega umetnika, ki v svoji umetniški praksi pogosto naslavlja kompleksen odnos človeka do lastnega okolja in do njegovih vsakodnevnih banalnosti. V svoji novejši in povsem novi produkciji je Furlan ustvaril serijo objektov, s pomočjo katerih neposredno, materialno in avtoreflektivno obravnava družbene dinamike med tako imenovano civilizirano družbo in njenimi najbolj običajnimi pripomočki. V nekdanji samostanski cerkvi na ogled postavlja serijo, kipov, instalacij in prostorskih intervencij, ki temeljijo na robustnih materialih kot so kamen, terazzo beton, marmor in les.

Umetniška praksa Tomaža Furlana je globoko prepredena s humornim in ironičnim odnosom do situacij, s katerimi je posameznik soočen v svojem vsakdanu in jih je v duhu časa primoran reševati po ključu optimalne učinkovitosti. Od leta 2005 je kontinuirano gradil serijo absurdnih strojev Wear, kjer so bili kiparski objekti uporabljeni kot podaljški telesa in scenski elementi v video performansih. Njegovi kipi oziroma instalacije pod vprašaj postavljajo družbo neizbežne efektivnosti, kjer ni prostora za neuporabne stvari, ki nimajo praktične in potencialno monetarne vrednosti. V svojih novejših umetniških delih Furlan nadaljuje s tovrstnimi premisleki. V sklopu pričujoče razstave se navezuje na vseprisotno idejo »zdrave pameti«, ki naj bi bila merilo za racionalnost in učinkovitost, zato predstavlja na videz trivialne predmete, ki (morda nezavedno) krojijo človeška življenja. V svojem značilnem slogu, prepredenem z zvrhano mero samoironije in distance do lastnega položaja, izpostavlja absurdnost objektov, ki jih je ustvaril, in idej, ki jih le-te predstavljajo. Ti na videz vsakdanji in domačni objekti pa so lahko zaradi svoje vprašljive funkcionalnosti nenazadnje razumljeni le kot (neuporabna) umetniška dela.

Miha Colnar

Več na: Galerija Božidar Jakac


Izbor medijskih odzivov


Do jutra!

Do jutra!

Foto: Nada Žgank

Samostojna razstava, Galerija Alkatraz, AKC Metelkova Mesto, Ljubljana

8.9.2020 – 30.9.2020

»Spet sem tukaj. Zmanjkuje mi časa, skicirka je polna idej, ki se jih ne spomnim. Atelje je poln smeti, kava in mleko sta pripravljena, večer se približuje. Pred mano je še ena dolga noč. Do jutra mora bit naslednji Wear narejen! Do jutra! Wear VIII!!« Pregledna razstava Tomaža Furlana z naslovom Do jutra! prinaša izbor umetnikovega ustvarjanja v zadnjih desetih letih. V prvi vrsti gre za dela iz dveh serij: Wear (VII-XXII), serije absurdnih performativnih naprav, povečini zvarjenih iz delov priložnostno najdenega železa; ter Morning, novejše, bolj formalno kiparske serije. Tomaž Furlan je sicer akademski kipar in priznan umetnik, prejemnik nagrade OHO in Jakopičevega priznanja. Poleg umetniškega ustvarjanja pa je bil v zadnjem desetletju med drugim tudi direktor mladinskega centra in mladinski delavec, vseskozi pa fizični delavec – restavrator. Sedaj je delno zaposlen kot delni asistent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), poleg pedagoškega dela pa opravlja tudi določene zadolžitve hišnika in poštarja. Odraščal je v obrtniški družini kamnosekov iz Škofje Loke, obrtniško ozadje pa je bistveno zaznamovalo njegovo odločitev za ukvarjanje z umetnostjo: »Iskal sem poklic, kjer ne bom nikoli našel absolutnega znanja tega poklica. Če je Einstein rekel, da je strokovnjak tisti, ki je naredil vse mogoče napake na določenem področju, sem iskal tisti poklic, kjer to ne bi bilo mogoče in umetnost to definitivno je. Umetnost danes nima klimaksa. Dejstvo, da Furlan na ALUO opravlja tako hišniške kot profesorske zadolžitve, poudarja z določenim jamrajočim ponosom. Podobno dvojnost lahko prepoznamo tudi pri njegovih delih iz serije Wear, ki so namerno nerodno (in ihtavo) sestavljena ter groba na izgled, a obenem sofisticirana; zdijo se groteskno resna, a hkrati imajo tudi določeno komično komponento – bodisi se zamisliš, bodisi zasmejiš, največkrat pa oboje, zato tudi ni čudno, da Furlan med svoje vplive umešča tako Marino Abramović kot Charlija Chaplina in Larsa von Trierja. Serija Wear je nastajala zadnje trenutke, povečini ponoči, kakšen dan pred razstavo. Serija Morning pa je bolj premišljena, manj impulzivna in bolj dolgoročno zastavljena. Wear je nastajala ponoči, Morning pa ob jutrih, v urah, ki jih avtor ima, preden začne z delom na Akademiji. Formalno in stilsko lahko ugotovimo, da sta seriji kot dan in noč. Zadnjih deset let Furlanovega življenja in ustvarjanja lahko imamo za nek premik od noči – od začetka desetletja, ko je bil eden izmed tisočih, ki so bile_i opeharjene_i med gradbeno krizo – do dneva – sedanjosti, v kateri je uveljavljen umetnik na poti do profesure. Vseeno ga kriza vseskozi spremlja, utrdila ga je in on jo je ponotranjil: »Nič ne more biti tako slabo, da ne more biti še slabše, vedno se realizirajo najhujši možni scenariji; kar ni čisto res, ampak ta občutek pa je konstanten.« Za Furlana je značilno, da je večino del ustvaril za razstave – in to tik pred njimi. Po prejemu povabila je čakal na trenutek navdiha, ki se tik pred zdajci rodi iz agonije. Dela iz serije Wear so torej nastajala v ihti. Tudi njihova »uporaba« zahteva ihto, a ravno v tem je trik; Furlanova dela so interaktivna v najbolj primarnem pomenu: so brez distance, tako v načinu produkcije kot v načinu konzumacije (uporabe). Tako se razgali paradoks: Furlanova dela so neosebna ravno v tem, da nimajo distance. To, kar vidimo, je to, kar delamo. Podobno je s Tomažem Furlanom. Vse_i vemo, da je njegova umetnost genialna, a nihče ne zna povedati točno zakaj – njegova genialnost je vidna na prvo žogo, ampak ta žoga že takoj zadane. Njegova umetniška dela v sebi nosijo svežino, humor, absurdnost, prav tako pa tudi moment čudenja in vulgarne sublimnosti. Podobno so težavne interpretacije, ki variirajo od umetnostnozgodovinskih do teoretskih nesmislov v slogu »zanima ga material« ali »postfordizem«. Svoja dela še najbolje opredeli umetnik sam, kot pravi za Wear XVII: »Je poskus borbe proti banalnosti z neumnostjo.«

Miha Turk

Več na Galerija Alkatraz


Under the Surface, ARCOMadrid

Under the Surface, ARCOMadrid 2020

Foto: Arhiv Galerije P74

Art fair ARCOMadrid, sodelovanje z Galerijo P74

26. 2. – 1. 3. 2020

P74 Gallery proudly presents a dialogue between two remarkable artists of different generations: the innovative practice of the young Tomaz Furlan and the post-conceptual practice of the middle-generation Joze Barsi. In their work, they both deal with objectness (Barsi: from the deconstruction of the sculptural object in the mid-1990s to a shift to architectural explorations of space and their subsequent expansion into installation), the autonomy of the subject, and individualization. The title Under the Surface implies synonyms such as “basement”, “depths”, “belly”, “ground”, “groundwork”, “pedestal”, “rest”, “substructure”, etc. Tomaz Furlan and Joze Barsi both show a specific interest in the strategies of re-use: Furlan in the construction processes of his “machines” and Barsi in the post-conceptual re-examination process of copying the overlooked and ignored texts of political philosophy and art.

Več na Galerija P74


Zajtrk na jutranjem vlaku

Zajtrk na jutranjem vlaku

Samostojna razstava, Galerija ŠKUC, Ljubljana

21.11. – 13.12.2019

»Je avto objekt ali socialni simbol? Je čakanje v vrsti produkcijski proces ali kontemplativno dejanje? Je obuvanje nogavic eksistencializem ali konvencija?« se sprašuje Tomaž Furlan ob aktualni razstavi, ki (razen enega) vključuje popolnoma nova dela. Čeprav vsako od njih vsebuje lastno sporočilnost, je treba gledati predvsem postavitev v celoti. Ta se osredotoča na izsek vsakdanjega jutra povprečnega posameznika, ko se sooča s sliko sveta. Avtorja zanima posameznikov osebni pogled na objekt – trenutek v percepciji, ko gre za razumevanje vseh razsežnosti oblike in ne le njene konstrukcije. Na razstavi tako išče banalne konotacije med objekti in njihovo pasliko oziroma se ukvarja z njeno popačenostjo, ki jo povzroči individualna interpretacija. Gre za nadaljevanje avtorjeve refleksije družbene dinamike, pogled v civilizirano okolico in njene pripomočke. Tomaž Furlan opiše razstavo tudi kot »slike ponedeljkovega jutra, kjer je vsak prostor svoj kader oziroma slika«.

Odnos med človekom in okoljem je glavna tema celotne avtorjeve umetniške prakse, naslov razstave pa povedno oriše današnje stanje. Produkcijski proces ni le aktivnost samega proizvajanja, temveč tudi vse ostalo, v kar je vpet posameznik (njegovo gibanje v družbenem okolju), tako racionalizacija časa kot učinkovitost ter kolektivnost in participatornost. Naslov razstave obenem asociira tudi na naslov slike Edouarda Maneta Zajtrk na travi (1863), eno od prelomnih del umetnostne zgodovine. Kompleksna vsebina je pomembna (v grobem) zaradi monumentalnega načina prezentacije vsakdanje teme, kjer je v žanrski prizor vključen ženski akt, sicer rezerviran za slike z mitološko ali alegorično vsebino. Pa vendar – Manet naslika meščanstvo, ki zajtrkuje na travi, Tomaž Furlan pa nam »slika« mobilno meščanstvo. Njegova vpetost v produkcijsko in družbeno rutino, ki je vedno bolj prisotna tudi v zasebnih prostorih, vendar je bolj kot na zunanje sistemske mehanizme vezana na posameznikovo izbiro, ki se na videz zdi svobodna in osebna.

Nina Skumavc

Več na Galerija Škuc


Artist is on vaccation!?

Artist is on vaccation!?

Foto: Božo Rakočević

Samostojna razstava, Galerija Nočna izložba Pešak, Ljubljana

7. 9. 2019 – 6. 10. 2019

»Artist way of life« je v modernosti opevan fenomen, ki se je tako kot vsi trendi skozi novejšo zgodovino nihajoče spreminjal. V tem kontekstu je množica »univerzalnih« resnic o umetniku pojasnila, kaj, kdo in kako je biti umetnik. Boem, z možgani utrujenimi od hlapov terpentina in alkohola. Aktivist, s telesom utrujenim od političnih in avtodestruktivnih praks. Zdelanec od revščine in nenehnega iskanja resnice. Lahko je tudi podjeten inženir novega sveta z dobičkonosno dodano vrednostjo. Mogoče le uboga nerazumljena duša.
Kaj je torej bolj pomembno? Nas zanima umetnina? Nas zanima umetnik? Je življenjski stil umetnika indikator vrednosti umetnine? Je početje umetnika lahko gledišče vsebine umetnosti? Je umetnik vedno prisoten, kot recimo Marina Abramović, ali je umetnik mi vsi, kot nam prigovarja Joseph Beuys? Je umetnik kdaj na dopustu? Si kdaj spočije Telo in Možgane? Umetnik kdaj Ne Dela?
Postavitev »Artist Is on Vacation!?« govori o umetniku 24/7. Tudi, ko ni na piedestalu.

Foto arhiv: Božo Rakočević
Tehnična pomoč: Doroteja Erhatič
Produkcija: Galerija Nočna izložba Pešak, KUD Mreža
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo

Več na Galerija Nočna izložba Pešak


Priznanje Riharda Jakopiča

Priznanje Riharda Jakopiča


12.4.2017, Moderna galerija, Ljubljana

Letošnji dobitnik nagrade je akademski slikar izr. profesor na ALUO v Ljubljani Marjan Gumilar. Prejemnika priznanj Riharda Jakopiča za posebne projekte ter dosežke na področju likovne umetnosti sta akademski kipar Tomaž Furlan in multidisciplinarna umetnica Tanja Lažetič.

Ustanovitelji nagrade (1969) so ZDSLU, UL ALUO in Moderna galerija, pozneje se jim je pridružilo tudi Slovensko društvo likovnih kritikov. Nagrada je posvečena slikarju, impresionistu, Rihardu Jakopiču (1869–1943), ki je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Denarna sredstva za nagrado vsako leto zagotovi Ministrstvo za kulturo. Odbor so letos sestavljali likovna kritičarka Edita Filo, predstavnica Slovenskega društva likovnih kritikov, kustos v Moderni galeriji dr. Marko Jenko, izr. prof. mag. Žiga Kariž kot predstavnik UL ALUO in akademski slikar Robert Lozar kot predstavnik ZDSLU. Predsednica odbora je bila predstavnica SDLK Edita Filo.

Več na Moderna galerija


Autour du Nouveau Réalisme

Autour du Nouveau Réalisme / Celebrating New Realism

Foto: video still

Skupinska razstava, Les Abattoirs, Musée – Frac Occitanie Toulouse, Toulouse, Francija

2.2. – 28.5.2017

Gibanje Novi realizem je nastalo v 60-ih letih 20. stoletje, ko je Pierre Restany napisal manifest Novega realizma – “Déclaration Constitutive du Nouveau Réalisme”, pod katerega so se podpisali Arman, César, François Dufrêne, Raymond Hains, Yves Klein, Martial Raysse, Daniel Spoerri, Jean Tinguely in Jacques Villeglé, pozneje so se mu pridružili še Niki de Saint Phalle, Gérard Deschamps, Christo idr.

Manifest je  naslovil vzpon industrializacije in potrošništva v družbi. Umetniki so material za svoja dela našli v  vsakdanjem življenju, uporabljali so smeti, neonske luči, reklamne material itd. Vsak umetnik je našel svoj način za poetično recikliranje urbanega in oglaševanja realnosti. Njihova dela so bila radikalna, označevala sta jih akcija in gibanje.

Razstava izpostavlja vpliv skupine na oblikovanje javnega prostora in naših  življenj  ter kaže militantno, pogosto tudi komično plat njihovih del.

Dela Tomaža Furlana so vključena v vsebinski sklop “A contemporary echo of Nouveau Réalisme”, pri katerem sodelujejo umetniki novejše generacije.

Več na:
Les Abattoirs, Musée – Frac Occitanie Toulouse
e-flux


Wear

Wear


Samostojna razstava, Muzej sodobne umetnosti Rochechouart, Rochechouart, Francija

Pregledna razstava serije Wear, 28.2. – 7.6.2015

 

Več na:

e-flux

Musée de Rochechouart



Technical Unconscious

Technical Unconscious


Oktober 2014

Tritedenska rezidenca in stalna postavitev v sklopu multidisciplinarnega raziskovalnega projekta revitalizacije zapuščenega prostora kamnoseške kooperative – Cooperativa dos Operários Pedreiros do Porto.
V sklopu projekta je nastal nov umetniški kos, Wear XVII, ki je trajno umeščen na prizorišče.
Ostali sodelujoči umetniki: Hiwa K, Daniele Sambo, Linda Brothwell, Cora Piantoni, Iztok Kovač, Moisés Manãs, Guidi + Racco, Relli De Vries

Kuratorica: Inês Moreira


PORTIZMIR3

PORTIZMIR3, Dovolj je!


Trienale sodobne umetnosti, Izmir, Turčija

21. 3. – 21. 6. 2014

PORTIZMIR3 si prizadeva, preko raziskovanja novih pogledov  na teme, delovnih metod in procesov uporabljenih v svetu sodobne umetnosti, ponuditi kontekstualni okvir za različne sodobne umetniške participatorne prakse.  Tomaž Furlan na trienalu sodeluje v sklopu skupinske zaključne razstave.

Glavna kuratorica: Saša Nabergoj