Mati vseh bojev

Mati vseh bojev

Oblikovanje: Marko Damiš za MGML

Pregledna razstava, Mestna galerija Ljubljana

3. 12. 2024–16. 2. 2025

Prva pregledna razstava zajema obdobje od začetka ustvarjanja leta 2000 pa vse do danes, vključuje pa tudi u najnovejšo produkcijo, izvedeno prav za razstavo v Mestni galeriji Ljubljana. Furlan se je v preteklih dveh desetletjih uveljavil v slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru kot avtor t. i. ciničnih strojev, objektov, video del ter performansov, prežetih z družbeno kritičnimi vsebinami in ironičnim humorjem. V svojih delih se že od vsega začetka osredotoča na problematiko človeškega dela v dobi avtomatizacije in robotizacije, ko postaja človek tudi sam vse bolj podoben stroju. Obravnava vedenjske vzorce človeka v kontekstu njegove ujetosti v vsakodnevno rutino in načenja vprašanja o problemu repetitivnih in nesmiselnih opravil ter o vlogi posameznikovega telesa v sodobni družbi. Uprizarja in komentira tudi različna druga patološka družbena stanja. Razstava zajema ključne avtorjeve ustvarjalne faze, med drugimi je predstavljen tudi eden njegovih najbolj znamenitih in uspešnih večletnih projektov, in sicer serija Wear, ki je nastajala od leta 2005 do leta 2015 in je satira na temo izkoriščanja delavca v dobi neo-liberalnega kapitalizma. Postavitev zajema različna avtorjeva ustvarjalna področja, od razširjenega polja skulpture, kinetičnih objektov, instalacij do videa, performansa in knjige umetnika.

 

Produkcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane

Kustosinja in besedilo: Barbara Sterle Vurnik

Koordinacija in produkcija: Maruša Meglič

Oblikovanje: Marko Damiš

Tehnična izvedba: Tehnična služba MGML

Projekt so omogočili: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo

Dela Tomaža Furlana so za razstavo prijazno posodili: Umetniška zbirka Generali, Generali zavarovalnica d. d., Ljubljana; Moderna galerija (MG+) plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM); Loški muzej Škofja Loka, Škofja Loka

 

Več na: Mestna Galerija Ljubljana



Avantgarda je empatija

Popotovanje po Arte Utile in Avantgarda je empatija

Foto: Nika Gabrovšek
Foto: Arhiv Raum AU

Raziskovalna rezidenca in razstava

Raum AU, Slovenj Gradec, 23. 5. 2024 do 26. 7. 2024

 

Popotovanje po Arte Utile izvaja nevladna organizacija v javnem interesu raum AU v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti in Ministrstvom za kulturo RS. Raziskovalna rezidenca v ateljeju Pina Poggija je nov koncept za razumevanje idej in dela Pina Poggija. Namenjena je interdisciplinarnemu raziskovanju in preučevanju njegovega obsežnega in kompleksnega opusa. Prvo leto sta Arte Utile raziskovala umetnika Tadej Pogačar in Tobias Putrih, leto kasneje Vesna Bukovec in Ištvan Išt Huzjan. Letos pa popotovanje začenja kipar in intermedijski umetnik Tomaž Furlan.

Tomaž Furlan o raziskovanju arhiva Pina Poggija in njegove koristne umetnosti Arte Utile:
“Kaj pravzaprav pomeni avantgarda, je izhodiščno vprašanje moje postavitve v sklopu Popotovanja po Arte Utile. Zgodovinsko je jasno: avantgarde so gonilo družbenega napredka in platforme raziskovanja kolektivnih občutkov, tako estetskih kot političnih.
Pri razmisleku in formuliranju postavitve sem se osredotočil na pomembnost širokega razmisleka o družbenih reakcijah. Kakšna je vloga umetnosti in umetnika v procesih družbenega spreminjanja in ali je umetnina komunikacijsko sredstvo, kolektivna skupna točka ali le predmet poželenja.
Če smo vsi Beuysovi umetniki, potem med gledalcem in umetnikom ne more biti bariere. Njuna svetova sta en svet in interakcija je neizogibna. Avantgarda je empatija tako govori o razumevanju drugega, participaciji in potrebi po skupnem delu.”

Razstava se je zaključila v petek, 26. julija z interaktivno deinstalacijo z umetnikom.

 

Raum AU

KGLU

Video interaktivne deinstalacije razsatve


Lupina

Lupina

Forma Viva, Galerija Božidar Jakac

Kostanjevica na Krki, 2023

 

Forma Viva je zagotovo zanimiv koncept umetniškega ustvarjanja. Kreativnost, ki jo spodbuja simpozijsko ustvarjanje, definirano s časom in lokalnimi sredstvi, spodbuja širok spekter idejnih rešitev, delovnih potencialov in ustvarjalnih izkušenj. Razlog za udeležbo na simpoziju sem poiskal predvsem v premisleku o Forma Vivi kot celoti. Pogled na množico umetniških rešitev različnih avtorjev, ki so posejane po okoliških parkih in poljih je nekakšen pregled družbenih zapisov skozi čas in prostor. Materializirati razmislek, kritiko in sodobno artikulacijo lesene skulpture se je zdel zadosten razlog. Upam, da bo delo Lupina prinesel kontinuiteto spremembe v tem zgodovinskem zapisu umetniških intervencij.

Delo Lupina je drevo že od začetka in bo drevo tudi ostalo. Ne zanima me, kako ga preoblikovati in transformirati v novo, neprepoznavno formo z umetnikovim podpisom. Estetika naravnega je kompleksno idealna. Zanima me notranjost substance, njeno trajanje in minevanje. Zato sem ta velik hlod, ostanek še večjega drevesa prepolovil, izdolbel in zapolnil z umetnim materialom. Materialom, ki postaja veznik civilizacije – betonom. Tako je njegova notranjost trajna, lupina drevesa pa je prepuščena času in silam narave. Razpadanje in odsotnost lesene lupine, ki ga bo prinesla narava bo razkrila umetno jedro, konstrukt spomina na drevo in antropogeno naravo ohranjanja.

 

Več o Forma Vivi na: Galerija Božidar Jakac

 

Izbor medijskih odzivov

Suzana Vahtarič: Tomaž Furlan se poigrava s pomembnim konceptom Forme vive, Alem Korkut bo pristopil konstruktivistično, ARS, RTV Slo

Pia Prezelj: Spodbujanje kiparske misli in ustvarjalnosti, Delo

Dragana Stanković: Forma viva: Les bo propadel, jedro pa bo ostalo, Dnevnik

 

 


I Made This

I Made This

Foto: Jaka Babnik, arhiv Galerije Božidar Jakac

Samostojna razstava, nekdanja samostanska cerkev, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

  1. 9. 2021-27. 3. 2022

Razstava z naslovom I Made This predstavlja prostorska dela Tomaža Furlana, kiparja in večmedijskega umetnika, ki v svoji umetniški praksi pogosto naslavlja kompleksen odnos človeka do lastnega okolja in do njegovih vsakodnevnih banalnosti. V svoji novejši in povsem novi produkciji je Furlan ustvaril serijo objektov, s pomočjo katerih neposredno, materialno in avtoreflektivno obravnava družbene dinamike med tako imenovano civilizirano družbo in njenimi najbolj običajnimi pripomočki. V nekdanji samostanski cerkvi na ogled postavlja serijo, kipov, instalacij in prostorskih intervencij, ki temeljijo na robustnih materialih kot so kamen, terazzo beton, marmor in les.

Umetniška praksa Tomaža Furlana je globoko prepredena s humornim in ironičnim odnosom do situacij, s katerimi je posameznik soočen v svojem vsakdanu in jih je v duhu časa primoran reševati po ključu optimalne učinkovitosti. Od leta 2005 je kontinuirano gradil serijo absurdnih strojev Wear, kjer so bili kiparski objekti uporabljeni kot podaljški telesa in scenski elementi v video performansih. Njegovi kipi oziroma instalacije pod vprašaj postavljajo družbo neizbežne efektivnosti, kjer ni prostora za neuporabne stvari, ki nimajo praktične in potencialno monetarne vrednosti. V svojih novejših umetniških delih Furlan nadaljuje s tovrstnimi premisleki. V sklopu pričujoče razstave se navezuje na vseprisotno idejo »zdrave pameti«, ki naj bi bila merilo za racionalnost in učinkovitost, zato predstavlja na videz trivialne predmete, ki (morda nezavedno) krojijo človeška življenja. V svojem značilnem slogu, prepredenem z zvrhano mero samoironije in distance do lastnega položaja, izpostavlja absurdnost objektov, ki jih je ustvaril, in idej, ki jih le-te predstavljajo. Ti na videz vsakdanji in domačni objekti pa so lahko zaradi svoje vprašljive funkcionalnosti nenazadnje razumljeni le kot (neuporabna) umetniška dela.

Miha Colnar

Več na: Galerija Božidar Jakac


Izbor medijskih odzivov